Pri nas jih poznamo kot solze sv. Lovrenca, imenujemo pa jih Perzeidi in letos bodo še posebno popestrili prihajajoče avgustovske noči.
Najpopularnejši meteorski roj, Perzeidi, bo višek svoje aktivnosti dosegel v noči med nedeljo, 12. avgusta, in ponedeljkom, 13. avgusta 2018. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko je Luna motila opazovanja, bodo tokrat razmere optimalne, saj bo mlaj dan prej! Splača se torej poiskati dovolj temno nebo in se posvetiti nočnemu opazovanju!
Animacija meteorskega potoka Perzeidov in orbite planetov; podatki Peter Jenniskens, vizualizacija Ian Webster (https://www.meteorshowers.org/)
Nastanek utrinkov
Izvor meteorskega roja Perzeidov so drobni prašni delci, ki jih za sabo na svoji orbiti pušča periodični komet 109P/Swift-Tuttle, ki se vrača v bližino Sonca vsakih 133 let (zadnjič je bilo to leta 1992). Ko Zemlja na svoji poti okrog Sonca zaide v meteoroidni potok se na nebu pokažejo utrinki – meteorji. Svoje ime dobi ta meteorski roj po ozvezdju Perzej, kjer se nahaja navidezna točka (radiant) izvora meteorjev. Višek aktivnosti dosežejo v noči iz 12. na 13. avgust (in ne ob sv. Lovrencu, 11. avgusta), vendar so aktivni v daljšem obdobju, od 13. julija do 26. avgusta.
V nočeh okrog maksimuma se splača poiskati primeren prostor z dovolj nezastrtim in temnim nebom za prijetno opazovanje utrinkov, saj naj bi jih iz podeželja videli okrog 50 do 75 v eni uri (približno eden na minuto!). (Tukaj najdete prikaz spreminjanja števila Perzeidov v tem obdobju.) Več jih bo postalo vidnih, ko bo radiant roja v Perzeju že vzšel na severovzhodnem nebu, torej po 21h zvečer. Za praktične nasvete glede opazovanja pa svetujem spodnji videoposnetek.
Meteor, meteoroid ali meteorit?
Meteor (tudi utrinek) je svetla sled, ki jo na nebu pusti prašni delec, ko prileti v Zemljino atmosfero. Ta delec, ki mu pravimo meteoroid in sestavlja meteoroidni potok, se zaradi trenja z Zemljino atmosfero segreje in zažari. Ko je meteor zelo svetel, da prekosi najsvetlejše zvezde na nebu, mu pravimo bolid. Tudi Perzeidi, ki so znani kot hitri meteorji, lahko za seboj pustijo sled (glej sliko spodaj), ki je lahko dlje časa vidna na nebu. Če je meteoroid večji in preživi pot skozi atmosfero ter pade na Zemljo mu pravimo meteorit. Večjim izbruhom meteorjev, ko jih v eni uri naštejemo tudi tisoč in še več, pa pravimo meteorski dež (angl. meteor storm).
Na sliki: Rimska cesta in eksplozija meteorja, Astronomska slika dneva (več v pojasnilih na povezavi). Avtor: André van der Hoeven
Več informacij o meteorjih, rojih in opazovanjih
Perzeidi so zelo znan meteorski roj, ker nastopijo v poletnih mesecih, je pa tudi več drugih rojev, ki se jih splača spremljati. Več o njih si preberite v slovenski astronomski reviji Spika in na spletnih straneh Mednarodne meteorske organizacije (IMO – International meteor organization).
Če se še niste ukvarjali z opazovanjem meteorjev lahko tehnike opazovanja spoznate na astronomskih taborih oz. si izposodite katero izmed temu namenjenih knjig, ki jih najdete v knjižnicah ali knjigarnah. Izmed slovenskih knjig naj omenimo knjigo Mihaele Triglav, “Meteorji” (Založništvo DMFA). Priporočam tudi starejši članek o opazovanju, fotografiranju, snemanju in poslušanju Perzeidov, ki ga je za Spiko napisal pred letom dni preminuli ljubiteljski astronom in član društva Javornik Niko Štritof.
Viri: članek za Portal v vesolje, International Meteor Organization